APDEJT.si

Francisco Pereira Coutinho je izjavil, da je za hude razmere in lakoto v Gazi, ki je po njegovih besedah 'konec poti', odgovoren Izrael, ki blokira humanitarno pomoč. Poudaril je, da je Netanyahu spoznal resnost situacije, a tega ne priznava. Medtem je igralec Javier Bardem obtožil evropske voditelje sokrivde za dejanja Izraela zaradi njihove neaktivnosti in privolitve. Pozval je k prekinitvi odnosov z Izraelom in uvedbi sankcij zaradi dogajanj v Gazi.

Francoska vlada, prek ministra za zunanje zadeve Jean-Noëla Barrota in nekdanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana, potrjuje zavezanost Pariza rešitvi dveh držav v izraelsko-palestinskem konfliktu. Jean-Noël Barrot je na zasedanju Združenih narodov v New Yorku potrdil obljubo predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Jean-Yves Le Drian pa je poudaril, da 'ni alternative' rešitvi dveh držav in napovedal, da bodo septembra na Generalni skupščini ZN palestinsko državo priznale tudi druge države.

Združene države Amerike so kritizirale mednarodno konferenco Združenih narodov o palestinski državi, označile so jo za »nepremišljen manever«, ki bo »okrepil Hamas in škodoval diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne«. Izraelski veleposlanik v Franciji, Joshua Zarka, je konferenco označil za »smešno hinavščino«, saj je po njegovem mnenju za promocijo miru potrebna reforma palestinskih oblasti in izobraževanje palestinskega prebivalstva o konceptu miru.

Rusija je po desetletjih obnovila direktne potniške lete med Moskvo in Pjongjangom, glavno mesto Severne Koreje. Ruski turisti so bili na mednarodnem letališču v Pjongjangu sprejeti s cvetjem. Ta poteza kaže na poglabljanje odnosov med državama, medtem ko Severna Koreja pošilja orožje in vojake v pomoč Rusiji.

Tajska je obtožila Kambodžo, da je namerno kršila premirje, ki je začelo veljati nekaj ur pred tem, po petih dneh smrtonosnih spopadov. Phnom Penh zanika vsakršno streljanje, kljub dogovoru o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju.

Po petih dneh smrtonosnih spopadov na meji med Kambodžo in Tajsko sta državi ob posredovanju Malezije sklenili prekinitev ognja, ki je začela veljati v ponedeljek ob polnoči. Konflikt je povzročil vsaj 35 smrtnih žrtev in prisilil več kot 260.000 ljudi na obeh straneh meje k razselitvi. Cilj dogovora je deeskalacija napetosti med državama.

Francija je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, ki sta jo skupaj gostili s Savdsko Arabijo, poudarila, da ni alternative rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino. Konferenca, ki je potekala kljub kritikam ZDA, je želela dati nov zagon tej rešitvi, pri čemer so se udeleženci strinjali glede nujnosti takšne ureditve.

Stranke francoske levice, razen LFI, so predsednika Emmanuela Macrona pozvale k celovitemu priznanju Palestine. Vodje socialističnih, ekoloških in komunističnih strank so v javnem pismu zahtevali, naj gre Macron »do konca« pri priznavanju Palestine, kar vključuje podelitev »pravne sposobnosti« državi in zagotovitev »obsežne« humanitarne pomoči, hkrati pa tudi sankcije. Pozivajo tudi k »pravni zaščiti« palestinskega ozemlja.

Združene države Amerike so vstopile v vojno med Izraelom in Iranom, ki jo je sprožil Izrael. Kljub trditvam Donalda Trumpa o dogovoru o popolnem premirju med Izraelom in Iranom, so se napadi nadaljevali. Mednarodni pritisk na Izrael se je povečal, kar je privedlo do napovedi Nemčije o organizaciji humanitarnega zračnega mostu v Gazo, s čimer se je okrepila mednarodna pomoč in podpora obleganim območjem.

Medtem ko prebivalstvo Gaze trpi zaradi lakote in podhranjenosti, je izraelski premier Benjamin Netanyahu na YouTubu razpravljal o svojih najljubših hamburgerjih, kar je sprožilo ogorčenje. Združeni narodi so opozorili, da je količina humanitarne pomoči, ki vstopa v Gazo, le "kaplja v ocean", saj naj bi doslej zaradi lakote umrlo 147 ljudi. ZN so kritizirali izraelske ovire pri vstopu pomoči in zahtevali, da ta postane "množična in nujna", saj naj bi od nedelje v Gazo vstopilo manj kot 100 tovornjakov, potrebnih pa bi jih bilo 700.

Donald Trump je izrazil razočaranje in je skrajšal rok Rusiji za prekinitev vojne v Ukrajini na 10 do 12 dni. Predhodno je bil rok 50 dni, določen 14. julija. Ameriški predsednik je med obiskom v Združenem kraljestvu zaostril stališče do Moskve, omenjajoč možnost skrajšanja roka za prekinitev ognja s Kijevom.

Nemčija je v sodelovanju z Jordanijo vzpostavila zračni most za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, saj je zaskrbljena zaradi visoke stopnje podhranjenosti v enklavi. Kljub temu, da je Nemčija zvesta podpornica Izraela v boju proti Hamasu, so se odločili za dostavo hrane in potrebščin, čeprav so priznali, da to predstavlja le minimalno pomoč.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal vzpostavitev "centrov za distribucijo hrane" v Gazi, kjer naj bi grozila lakota. Poudaril je, da bodo ljudje lahko "svobodno vstopili" v te centre, ter izrazil zaskrbljenost nad lačnimi otroki v regiji.

Jean-Noël Barrot, francoski minister za Evropo in zunanje zadeve, je na konferenci Združenih narodov v New Yorku poudaril pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe. Barrot je tudi napovedal, da bodo v New Yorku sprejete "zgodovinske zaveze", med drugim tudi glede osvoboditve talcev na obeh straneh in končanja vojne med Izraelom in Palestino.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal tvegano pobudo za priznanje Palestine v miru z Izraelom. Uspeh te politike naj bi bil odvisen od Macronove sposobnosti prepričevanja drugih evropskih vlad. Nekateri pa ocenjujejo, da je ta poteza cinična in usmerjena predvsem v pridobivanje simpatij na levici pred prihajajočimi političnimi preoblikovanji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil veliko razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in napovedal, da bo skrajšal rok, ki ga je dal Putinu za konec vojne v Ukrajini. Trump je prvotno ponudil 50 dni, zdaj pa je dejal, da bo ta rok zmanjšal. Izjava je bila podana ob boku britanskega premierja Keirja Starmerja.

Donald Trump je Vladimirju Putinu postavil nov, skrajšan rok 10 do 12 dni za konec vojne v Ukrajini, kar pomeni, da bi se morali boji ustaviti okoli 8. avgusta. Ukrajina je pozdravila to »odločnost« Washingtona, potem ko je Trump izrazil razočaranje nad pomanjkanjem napredka in dejstvom, da se ne dela več iluzij o Kremlju. Pred tem je Trump 14. julija Putinu dal 50 dni časa za ustavitev konflikta.

Turčija, Albanija in Grčija se spopadajo z obsežnimi gozdnimi požari, ki jih je razširil vročinski val. V Turčiji, zlasti v okolici mesta Bursa, gasilci in prebivalci gasijo nočne požare, medtem ko so se po državi že zgodili večji požari, ki so zahtevali najmanj 14 življenj in povzročili evakuacije v 19 vaseh. V Albaniji gore tisoči hektarjev gozdov in zelenih površin, uničene so bile tudi nekatere hiše. V Grčiji je požar zajel predmestje Aten, kar je povzročilo evakuacijo prebivalcev, helikopterji pa so gasili goreče hiše.

Mednarodna konferenca Združenih narodov o mirni rešitvi v Palestini je bila priča pozivu italijanske podsekretarke za zunanje zadeve, Marie Tripodi, k obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter k izgradnji zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem so izraelske organizacije, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, predstavile nova poročila, ki podpirajo trditve o genocidu v Gazi, kar so že predhodno podpirali Združeni narodi in druge mednarodne organizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je 28. julija skrajšal prvotni 50-dnevni rok za prekinitev konflikta v Ukrajini, ki ga je dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, na 10 do 12 dni. Trump je poudaril, da je bil rok skrajšan po nedavnih napadih na ukrajinska mesta, vključno s Kijevom, in da ga osebno srečanje s Putinom ne zanima, ker je prepričan, da se že ve, kaj se bo zgodilo.